Pariz, Teksas

Gre za prelep kultni ameriški film nemškega režiserja Wima Wendersa, v katerem je svojo življenjsko vlogo odigral letos septembra preminuli Harry Dean Stanton. Zgodba se odvija tekoče, umirjeno in se stopnjuje z vračanjem glavnega lika nazaj v resnično življenje in k družini. Skozi vrhunsko igro, ravno prav dozirane dialoge in profesionalni scenarij počasi izvemo, kaj se je pred leti mladi družini dogajalo, čemu je mati pobegnila in pustila svojega majhnega otroka, zakaj se oče sedaj kar naenkrat  ves izčrpan peš iz puščave pojavi z rdečo čepico na glavi in kam je tako neomajno namenjen. Obžalovanje preteklosti, bratovska podpora, nežno zbliževanje s sinom in bivšo ženo, materjo, je prikazano z največjo možno mero empatije, občutljivosti in vere v navadnega človeka. Film je že v davnih osemdesetih upravičeno prejel več prestižnih nagrad, njegova vrednost pa v minulih naslednjih desetletjih ni prav nič zbledela.