130 utripov na minuto

Strah, povečan utrip in visok utrip na vratnih žilah, Pi sredi angleščine omedli. Odpeljejo jo v bolnišnico. Tam izve, da se spopada s tesnobo. Že dlje časa se je počutila pod pritiskom, čutila je strah, prepotena se je zbujala sredi noči, tokrat pa jo je tesnoba tako stisnila, da je potrebovala odmor. Po odpustu iz bolnišnice je ostala doma, nekaj časa sta izmenjaje ostajala z njo tudi starša. Starša sta bila prepričana, da bo kmalu bolje, nenehno sta jo spraševala, kako je. A ne počuti se bolje. Prijateljice ji pošiljajo spodbudna sporočila. Ko jo obiščejo, ugotavlja, da se njihova življenja nadaljujejo z vsakodnevnimi domačimi nalogami, obiski glasbenih festivalov, pogovori o sošolcih, sošolkah ... Sošolkam se zdi, da je v redu, vabijo jo, naj se vrne v šolo. Ona ni v redu. Ko odidejo, si oddahne, sesuje se, izčrpana, prepotena in uničena ... Pijini dnevi pa se začnejo spreminjati, ko v njeno življenje stopijo posebne sosede iz stanovanjskega bloka, v katerem živi ...