Tretja oseba dvojine

Po natančno štirih letih od izdaje pete pesniške zbirke P(l)ast za p(l)astjo je luč sveta, ki poezijo danes potrebuje bolj kot kdajkoli, ugledala nova zbirka pesmi Petre Kolmančič. Že naslov obeta, da nova zbirka izpolnjuje vsa nestrpna pričakovanja. In to se potrdi že v prvem ciklu zbirke z naslovom Nasveti za vsakdanjo rabo. Tam v pesmi Kako obdržati žensko na najlepši možen način prejmemo nekaj neprecenljivih nasvetov o odnosu do žensk, ki jih je potem, ko si opomoremo od globine in resnice pravkar prebranega, treba le še dosledno upoštevati, če si seveda želimo tudi dejansko manifestacijo naslova pesmi. Petra Kolmančič piše o tem, kar čutimo vsi, ki življenje dan za dnem želimo spoznavati globlje in v vsej njegovi brezsramni resničnosti ter si ga upamo spoznavati p(l)ast za p(l)astjo. Tako subtilna ubeseditev teh občutkov bralca preseneti in gane, ker gre za nekakšno »prihajanje domov« skozi poezijo, vračanje v tisti najžlahtnejši tu-zdaj, ki nam vedno znova uhaja. »Priveži me z usnjenimi trakovi na ta trenutek in močno zategni vozel«, zapiše avtorica v pesmi Poletna noč. Tretja oseba dvojine bralca vsekakor z usnjenimi trakovi priveže na poezijo Petre Kolmančič. Sam sem za vsak slučaj še močno zategnil vozel.