Nihče nikogar ne spozna

Nihče nikogar ne spozna je prvo prozno delo že uveljavljene pesnice Katarine Gomboc Čeh. Osrednji lik je enaindvajsetletna Maša, študentka antropologije, ki poje v ženskem zboru in prijateljuje z Maksom, prav tako študentom antropologije. Mašini in Maksovi starši so stari prijatelji, ki so se zaradi različnih političnih prepričanj prenehali družiti, kar spodbudi Mašino razmišljanje o tem, kako nas zaznamujejo naša prepričanja in politične usmeritve. Oba sta zelo razmišljujoča, vendar je Maša bolj introvertirana, Maks pa precej ekstrovertiran. V že tako turbulentnem študijskem obdobju, ko mladi iščejo svojo identiteto in morajo najti čas za hobije, razmišljata o begunski krizi, družinskem zakoniku in drugih aktualnih dogodkih.