Vitez Adam Ravbar s Krumperka

razstava

V Knjižnici Domžale bo do 4. februarja 2017 na ogled razstava o vitezu Adamu Ravbarju s Krumperka. Ravbarji so bili stara kranjska plemiška družina. Adam Ravbar je bil značilen predstavnik svojega stanu in časa, vojak in posestnik v enem, ki se je v največji vojaški preizkušnji svoje dobe tako častno odrezal, da se je njegovo ime zapisalo v slovensko zgodovino. Vabljeni!

V preteklosti so imela plemstva veliko vlogo v političnem, gospodarskem, kulturnem in družbenem razvoju posameznih dežel. Vsekakor so plemiči Ravbarji (nem. Rauber) odločilno posegli v tok zgodovinskih dogodkov v 15. in 16. stoletju na nekdanjem Kranjskem. Baronski naziv so prvič prejeli  leta 1516 zaradi svojih izjemnih dosežkov v službi države in cesarja. Vendar so bili Ravbarji v primerjavi z drugimi plemiškimi družinami (Attemsi, Auerspergi, Herbersteini itd.) na višku le za kratek čas. Kot so že mnogi zapisali, lahko iz delovanja posameznikov družine Ravbarjev sklepamo, da je bila za to družino značilna nadpovprečna telesna moč združena z vojaško spretnostjo, ki se je odlično skladala z duševno.

Po ohranjenih zapisih in legendah je bil Adam Ravbar s Kravjeka in Krumperka značilen predstavnik svojega stanu in časa, vojak in posestnik v enem, ki se je v največji vojaški preizkušnji svoje dobe tako častno odrezal, da se je njegovo ime zapisalo v slovensko zgodovino. Odločilno je prispeval k zmagi nad Turki v bitki pri Sisku, ki je bila 22. junija 1593. Pod vodstvom Andreja Turjaškega je poveljeval manjšemu konjeniškemu oddelku kranjskih strelcev z ognjenim orožjem. Njegov sloves nepopustljivega bojevnika so Slovenci s krepitvijo narodne zavesti povzdignili šele v ljudski pesmi v 19. stoletju. Proučevanje turške ofenzive na kranjsko oz. slovensko ozemlje ter odpornost slovenskega naroda v borbi proti močnemu sovražniku je bila glavna tematika takratnega zgodovinopisja. Kljub odločilnejši prisotnosti drugih poveljnikov v tej bitki, se Adam Ravbar kot poosebljen uspeh Kranjcev navezuje na slovenski vojaški ponos, ki je bil za tisto dobo razumljivo kranjsko pokrajinsko obarvan, saj so v drugih vojaških formacijah prevladovali Hrvatje in Nemci.¹

Poskus rekonstrukcije biografskega orisa viteza Adama Ravbarja, katerega sicer glavna rezidenca je bil grad Kravjek pri Muljavi, a se je največ zadrževal na gradu Krumperk v bližini Domžal, se je izkazal kot precej težavno delo. Literatura največkrat navaja, da so bili plemiči Ravbarji lastniki posestva Krumperk od 16. do 17. stoletja. Razmeroma kratek čas, a odločilen za današnjo podobo renesančnega dvorca, ki je ohranjen še danes. Po rodoslovni skici, povzeti po rodovniku plemičev Ravbarjev iz Arhiva Republike Slovenije, je bil zakoniti lastnik obeh posesti Adamov oče Kozma Ravbar od leta 1575 do 1616. Adam Ravbar je umrl leta 1595 na Kravjeku in bil pokopan v družinski grobnici v farni cerkvi sv. Kozme in Damjana na Krki na Dolenjskem. Poročen je bil dvakrat in imel šest otrok.

Vsekakor bi nadaljnje rodoslovno raziskovanje doprineslo k še popolnejšemu življenjepisu viteza Adama Ravbarja. Predvsem bi morda z njim zapolnili manko slikovnega gradiva z njegovo podobo. Tako bodo na razstavi, ki je bila prvič predstavljena leta 2014 v Slamnikarskem muzeju Domžale v skupnem sodelovanju s Komisijo za turizem na Občini Domžale in Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, predstavljena predvsem njegova delovanja ob koncu 16. stoletja kot tudi rodoslovna skica plemiške družine Ravbar na Kranjskem.

Katarina Rus Krušelj

[1] Matija Žargi: Bitka pri Sisku: 1593-1993, Ljubljana, Narodni muzej, 1993, str. 42.

org.: Menačenkova domačija, Knjižnica Domžale