Bela palica: simbol slepote in svobode gibanja

Dan bele palice in svetovni dan vida

Vsako leto drugi četrtek v oktobru obeležujemo svetovni dan vida, 15. oktobra pa praznujemo dan bele palice. Ob tej priložnosti na Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije še posebej opozarjajo, da si tudi slepi in slabovidni želijo samostojno in avtonomno sodelovati pri družbenem razvoju. Za takšno participacijo pa je dostop do informacij, od brskanja po spletu do branja člankov, dnevnega časopisja in beletristike, izjemnega pomena.

Bela palica je pripomoček, ki simbolizira osebno neodvisnost slepe ali slabovidne osebe in je hkrati opozorilo drugim, da njen uporabnik ne vidi in ima zato posebne potrebe in pravice.

Ljudje s hujšimi in hudimi okvarami vida se morajo orientacije in premikanja po prostoru naučiti na svoj način. Prvi pripomoček, s katerim so si gibanje olajšali že v davnih časih, je bila palica. Zgodovina bele palice sega v čas po 1. svetovni vojni. Izumil jo je angleški glasbenik in fotograf James Biggs iz Bristola. Zaradi nesreče je leta 1921 oslepel. Po tem je pri sprehajanju uporabljal črno oziroma temno rjavo palico, a ker je bil fotograf precej pred časom digitalne fotografije, je iz izkušenj dobro vedel, da so v temi najbolj opazne svetle stvari. Zato je svojo palico pobarval belo, da bi druge udeležence v prometu opozoril na svojo navzočnost. Nekaj let pozneje, leta 1931, je Guilly d'Herbemont v Franciji organiziral državno gibanje za uvedbo bele palice za slepe ljudi (The white cane, 2006). V Združenih državah pripisujejo uvedbo bele palice Georgeu A. Bonhamu iz kluba Lions Club International. Leta 1930 naj bi opazoval slepega človeka, ki je prečkal ulico s črno palico, voznikom zaradi temnega cestišča komajda vidno. V klubu Lions so se zato odločili, da mu palico prebarvajo v belo.

Premagovanje ovir v Knjižnici Domžale

V Knjižnici Domžale se trudimo, da bi ljudem z različnimi vrstami oviranosti omogočili dostop do knjižničnih storitev na njim čim bolj primeren način.

Kot eden izmed osrednjih informacijskih centrov omogočamo dostop do informacij iz lastne zbirke in elektronskih virov tudi slepim in slabovidnim uporabnikom, in sicer s pomočjo različnih pripomočkov.

V Knjižnici Domžale so med drugim na voljo:

• Daisy predvajalnik zvočnih knjig in glasbe v različnih formatih,
• lupe za branje z različnimi povečavami in dodatno osvetlitvijo,
• povečevalnik zaslonske slike za lažje delo z računalnikom,
• elektronska lupa za branje, reševanje križank ali izpolnjevanje položnic,
• bralne lučke in mizice za udobnejše branje,
• tipkovnica za slabovidne.

Več o naštetih pripomočkih si lahko ogledate na povezavi Z NAŠIH POLIC - slepi in slabovidni. Omogočamo tudi izposojo zvočnih knjig preko aplikacije Audibook, ki jo lahko naložite na svoj pametni telefon, zvočno gradivo in nekaj zvočnih knjig. Na naši spletni strani lahko prisluhnete podcastu Zven besed, kjer za vas beremo številne zanimive odlomke iz knjig, poezije in druge literature. Zvočne vsebine so namenjene tudi slepim in slabovidnim, ki lahko na ta način spoznajo odlomke različnih besedil. Z glasnim branjem želimo ozaveščati o pomenu glasnega branja in poslušanja brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane.

Tiskane knjige s povečanim tiskom so v naši knjižnici posebej označene z rumeno nalepko z lupo na hrbtišču knjig. Izposodite si lahko tudi očala za branje.

Uporabnikom Evropske kartice ugodnosti za invalide omogočamo brezplačno članstvo.

Prilagamo kratek seznam knjig s povečanim tiskom, še več pa jih najdete na naših policah. Vabimo vas tudi k izposoji in branju brošure 10 zmot in 10 resnic o slepoti in slabovidnosti avtoric Aksinje Kermauner, Ingrid Žolgar ter ilustratorja Gašperja Rusa. Lahko si jo izposodite v naši knjižnici ali preberete na spletu.

Obiščite nas in naši knjižničarji vam bodo z veseljem pomagali pri uporabi pripomočkov in izboru knjig s povečanim tiskom.

 

CRANE, S.: Kratke zgodbe

GLUVIĆ, G.: Flik

HIGGINS, F.: Mamice

HODGSON, W. H.: Hiša na robu

KAWAGUCHI, T.: Preden se kava ohladi

LARKIN, A.: Zakaj ne morem biti ti?

MAXWELL, M.: Spominčice

MCDONALD, M.: Ljubezen kot voda

MODERNDROFER, V.: Navodila za srečo

PAUŠIČ, O.: Vohljači

PEDROLO, M.: Tipkopis o drugem nastanku

PODSTENŠEK, T.: Zgodbe za lažji konec sveta

TRS, K.: Kdo se boji črnega moža

TSITAS, M.: Bog mi je priča

WHARTON, E.: Ethan Frome

WHITE, N.: Sence

 

Vse dobro vam želimo,

Kristina Galun, Knjižnica Domžale