110 let knjižničarstva na Domžalskem
Letos mineva 110 let odkar je, po besedah Franca Bernika, takratno dijaštvo ustanovilo potovalno prosvetno knjižnico, katere namen je bil, da bi s širjenjem slovenskih knjig napeljevali ljudi k branju in s tem tudi k večji izobrazbi. Knjižnica Domžale bo častitljivo obletnico obeležila s številnimi prireditvami. Praznujte z nami!
KRATKA ZGODOVINA KNJIŽNIČARSTVA NA DOMŽALSKEM
Prosvetna knjižnica
Takratno dijaštvo je 8. septembra 1904 ustanovilo potovalno prosvetno knjižnico. Njen namen je bil, da bi s širjenjem slovenskih knjig napeljevali ljudi k branju in s tem tudi k večji izobrazbi. Ko so dijaki doštudirali in se zaposlili, je knjižnica prenehala z delovanjem.
Knjižnica pred 1. sv. vojno
V okviru Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva je leta 1904 zaživela tudi knjižnica. Knjižnica je pred prvo svetovno vojno izvrstno poslovala, saj je imela kar 452 vezanih knjig, katere so člani in članice pridno prebirali.
Knjižnica med 1. sv. vojno
Prva svetovna vojna je društveno knjižnico skoraj uničila. Že prej precej poškodovane knjige so prišle v roke slovenskim vojakom ranjencem, ki so bili nastanjeni v Društvenem domu, kjer je imela svoje prostore od leta 1910 tudi knjižnica.
Knjižnica med obema vojnama
Knjig so prebrali veliko manj kakor pred vojno, ker je bila vpeljana izposojnina, s katero so si hoteli zagotoviti svoje dohodke in s tem tudi možnost za razširitev. Da bi bila knjižnica lažje dostopna svojim bralcem, so jo leta 1940 iz Društvenega doma premestili v kaplanijo. Knjižnica je bila odprta ob nedeljah in praznikih. Za izposojo so skrbeli člani Fantovskega odseka Domžale. Okupator je knjižnico povsem uničil.
Knjižnica od leta 1945 do leta 1961
Do junija 1946 je učiteljica Gizela Ušeničnik v Društvenem domu uredila knjižnico. 476 knjig je pridobila iz zbirnega centra v Ljubljani, nekaj iz ostankov sokolske knjižnice in pa darov posameznikov. Leta 1949 je knjižnico prevzelo Sindikalno kulturnoumetniško društvo in jo imenovalo Prešernova knjižnica in jo upravljalo do konca leta 1955. Leta 1950 so zaposlili knjižničarko Mimi Privšek, ki je to delo opravljala do upokojitve leta 1976. Knjižnica je imela najprej svoje prostore na vogalu ob križišču Savske in Karantanske ceste.
Nato pa je imela za kratek čas svoje prostore v bloku na Ljubljanski cesti.
Leta 1960 je bila knjižnica premeščena v vogalno hišo nasproti železniške postaje na Kolodvorski ulici 8, ko se je tudi preimenovala v Občinsko knjižnico Domžale.
Obnova stare šole Venclja Perka za potrebe knjižnice se je proti koncu leta 1986 zaključevala in s tem je knjižnica pridobila nove prostore, velike približno 800m2, ki so bili tudi na novo opremljeni. Odprtje novih prostorov je bila 26. novembra 1986.
V letu 1989 smo v knjižnici začeli z računalniško podprto izposojo, ki smo jo razvili kot prvi med splošnimi knjižnicami.
Ob koncu leta 1996 je nastala Potujoča knjižnica v sodelovanju Knjižnice Domžale in Matične knjižnice Kamnik ter Ministrstva za kulturo RS.
Od 6. decembra 2012 se Potujoča knjižnica lahko pohvali z novim bibliobusom.
Oktobra 2005 je za vse knjig in obknjižničnih dejavnosti željnih obiskovalcev na stežaj odprla vrata nova, sodobna multimedijsko in računalniško opremljena knjižnica in tako na najlepši način proslavila svoj 101. rojstni dan.
Besedilo: Urška Justin