Kljub skromnejšemu naboru romanov kot prejšnja leta, dodaja predsednica žirije , dr. Alojzija Zupan Sosič,　je letos bralni vtis ob presojanju in izločanju romanov podoben: »Približno tri četrtine romanov smo zaradi nekvalitete povsem soglasno izločili, saj so bili zgolj zapisi terapevtskega ali didaktičnega značaja. Po prvem bralnem krogu je nemogoče določiti skupne poteze vseh romanov in jih sintetizirati v enoletno romaneskno poetiko, a vendarle lahko izpostavim letošnjo posebnost – povečan delež družinskega, razvojnega in avto/biografskega romana. Med literarnosmernimi in/ali stilnimi oznakami še vedno prevladuje realizem, medtem ko bi za romane z modificirano realistično tehniko, prenovljenim položajem epskega subjekta in postmodernim spleenom lahko uporabili tudi nov izraz transrealizem. Pri letošnjem branju me je najbolj presenetila kakovost nekaterih prvencev, ki vnašajo v slovenski prostor nove poglede in pripovedno svežino; veselim se nadaljnjega branja, ko bomo vso pozornost posvetili le bolj kvalitetnim romanom.

Med deseterico izbranih romanov je delo enega od doslejšnjih dobitnikov kresnika, Tadeja Goloba (avtor romana Ali boma ye! je slavil leta 2010 z romanom Svinjske nogice), in treh nominirancev, večkratnega finalista Evalda Flisarja (v izboru je bil že sedemkrat), Mihe Mazzinija in Vinka Möderndorferja. Poleg uveljavljenih avtorjev so v letošnji deseterici tudi knjižni prvenec Jasmina B. Freliha in romaneskna prvenca Davorina Lenka in Roberta Simoniška.

Kresnikova tradicija ostaja nespremenjena: žirija bo 23. maja, mesec pred podelitvijo, oznanila imena petih velikih finalistov. Lavreata bo žirija izbrala po sklepni klavzuri na kresni večer, 23. junija, ob koncu slovesnosti na ljubljanskem Rožniku, odgovorna urednica časnika Delo pa bo štiriindvajsetemu izbrancu izročila ček za pet tisoč evrov in ga povabila, naj v slavo slovenskega in svojega romana prižge tradicionalni kresni ogenj.