Zven besed: Jože Karlovšek- preučevalec ljudske umetnosti

Prisluhnite izbranim besedam

Namen glasnega branja je ozaveščanje pomena glasnega branja in poslušanje brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane. 

Jože Karlovšek (12. februar 1900, Šmarjeta pri Novem mestu–22. oktober 1963, Domžale) je veljal za silno plodnega pisca, ki pa se je držal kratkih izrekov. Dolgovezenje, kot bi temu rekli, mu ni bilo blizu. Stvari ni maral olepševati, pri svojih opisih je ostajal zvest realistični predstavi. Ljudje, ki so ga poznali, so ga vselej opisovali kot nadvse resnega človeka, ki mu na obrazu nikdar ni zaigral nasmešek. Bil pa je predan etnograf in etnolog, ki se je močno zanimal tudi za slovensko ljudsko umetnost, ki etnologom sicer ni bila blizu. Sodila naj bi namreč bolj med interese umetnostne zgodovine.

Karlovšek je bil po poklicu gradbeni tehnik, bil je učitelj in strokovni pisec, bil je tudi praktični izvajalec gradbeniških del, od projektanta do gradbenega nadzornika. Ukvarjal se je z ljudskim stavbarstvom, a storil je še toliko več. Bil je namreč eden najvidnejših raziskovalcev tako imenovanega narodnega ali ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu, s svojevrstnim pristopom k delu pa je oral tudi ledino na tem področju. Med drugim je bil tudi prejemnik Trdinove nagrade, ki jo občina Novo mesto podeljuje za trajnejše zasluge na področju kulture, literature, vzgoje in izobraževanja ter znanosti. Še en dokaz, da je bila Karlovškova predanost stavbarstvu, ljudski umetnosti in kulturi nasploh neomajna.

Kaj je o avtorju zapisal Nace Šumi, pa si lahko poslušate na spodnjem posnetku.

Besedilo in fotografije povzeti po delu Jože Karlovšek: poklic in poklicanost (avtor Nace Šumi).

ZVEN BESED: Jože Karlovšek: preučevalec ljudske umetnosti

bere: Barbara Kopač

Vabljeni k poslušanju!