V Ihanu so knjižnico odprli že okoli leta 1925. Delovala je v okviru takratnega prosvetnega društva, ki je imelo sedež v starem župnišču. Prosvetno društvo je v njem uredilo gledališko dvorano in s prizidkom pridobilo prostor za oder. V tem prizidku je bila tudi knjižnica. Knjižničar Janez Rotar je knjige izposojal vsako nedeljo popoldne.

Ta knjižnica je delovala do druge svetovne vojne. Nemški okupator jo je nameraval uničiti, a sta Janez in Peter Rotar knjige skrila na domačem podstrešju in jih tako rešila. Knjige so nato s podstrešja romale v domžalsko knjižnico na Kolodvorski cesti, po letu 1945 pa nekatere naprej v Papirnico Količevo. Ihanski delavci v papirnici so jih nekaj rešili pred uničenjem.

Med letoma 1950 in 1954 je v Ihanu v okviru Delavsko prosvetnega društva Svoboda delovala izposojevalnica knjig. Zbirko so sestavljale rešene knjige iz papirnice, nekaj knjig so darovali krajani. Izposojo je en večer v tednu vodila gospa Geni Keržan.

Kasneje je v Ihanu delovala Potujoča knjižnica, ki jo je organizirala Občinska matična knjižnica Domžale. (Povzeto po nagovoru prof. Braneta Šimenca, 2006.)

Vojno in povojno nasilje je Ihancem vzelo njihovo knjižnico. To so zopet dobili 7. februarja 2006, ko je v prostorih starega župnijskega doma začel delovati novi oddelek Knjižnice Domžale. Ta knjižnica je zaradi neprimernosti prostorov dokončno zaprla svoja vrata decembra 2012. Z januarjem 2013 se je v Ihan vrnila Potujoča knjižnica, ki je imela svoj zadnji postanek v Ihanu v sredo, 6. septembra 2017.

Prebivalci Ihana so 20. septembra 2017 v prostorih Osnovne šole Ihan dobili čisto nove knjižnične prostore z lastnim vhodom.