Jože Karlovšek- velikan slovenske narodopisne kulturne dediščine: ob 60-letnici smrti

»Ornament je rastel iz ljudskega umetniškega čustva ter iz ljudskih navad in običajev.« Jože Karlovšek

Mineva 60 let od smrti Jožeta Karlovška. Rodil se je leta 1900 v Šmarjeti pri Novem mestu. Bil je neutruden raziskovalec in strokovnjak za ornamentiko ter slovensko stavbno dediščino, raziskovalec ljudske umetnosti, gradbenik in slikar. Kljub temu, da je bil gradbenik, se je kot amaterski raziskovalec veliko ukvarjal s preučevanjem ljudske ornamentike, tako slovenske kot slovanske, pa tudi evropske nasploh. Iskal je korenine slovenskega narodnega sloga.

Od sredine tridesetih let 20. stoletja naprej je objavil vrsto knjig o zgodovini ornamenta, o slovenski ljudski ornamentiki in o ornamentu v umetni in ljudski obrti. Izdal je več knjig in strokovnih člankov o slovenski hiši in stavbarstvu. Bil je vnet zbiralec slovenskih bajk in pripovedk. Povzpel se je med naše najvidnejše raziskovalce ljudskega blaga v gradbeništvu in slikarstvu ter s samosvojim načinom dela oral ledino na tem področju. Bil je učitelj, strokovni pisec in praktični izvajalec gradbeniških del od projektanta do gradbenega nadzornika. Med letoma 1948 in 1958 je objavil samostojno ali skupaj z drugimi serijo trinajstih učbenikov za Gradbeno srednjo šolo s skupnim naslovom Gradbeni elementi. Več njegovih del je ostalo nenatisnjenih. Objavil je tudi vrsto strokovnih člankov. Leta 1946 je imel samostojno razstavo v Domžalah, leta 1949 je razstavljal na republiški razstavi lokalne industrije v Ljubljani, leta 1960 je imel razstavo svojih del v Ljubljani, ki jo je priredilo Slovensko etnografsko društvo v sodelovanju z Etnografskim muzejem, leta 2006 je Muzejsko društvo Domžale v Domžalah pripravilo razstavo njegovih del. Po njem se imenuje tudi ulica v Domžalah. Leta 2006 so v Šmarjeti odkrili njegovo spominsko ploščo in odprli turistično pot, imenovano po njem. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj. Njegovo življenje in delo je opisal dr. Nace Šumi v knjigi Jože Karlovšek: poklic in poklicanost, ki jo je leta 2006 izdalo Muzejsko društvo Domžale. Pred njegovo rojstno hišo v Šmarjeti je bil leta 2009 odkrit kip njegove bronaste glave, ki je delo kiparja Borisa Prokofjeva. Šmarješki občinski svetniki so leta 2021 sprejeli, da se osrednji trg sredi občinskega središča v Šmarjeti imenuje Karlovškov trg. V njegovi rojstni hiši se danes nahaja butični hotel Dvorec Gregorčič, ki je v celoti obnovljen spomenik nepremične kulturne dediščine. V svoji moderni interpretaciji je Dvorec oživel slovenske ornamente. V letu 2022 so se odvili prvi Karlovškovi dnevi z namenom ohranjanja spomina na umetnika ter obujanja in ohranjanja slovenske etnografske dediščine.

S svojim neverjetnim opusom se je Jože Karlovšek zapisal med velikane slovenske narodopisne dediščine. Čeprav je v slovenskem merilu po mnenju mnogih opravil izjemno, neprecenljivo delo, je le-to prevečkrat utonilo v pozabo. Več njegovih originalnih risb in zapisov še vedno čaka na objavo. Jože Karlovšek je od leta 1936 pa vse do smrti živel v Domžalah.

V Knjižnici Domžale smo ob obletnici pripravili digitalno zgodbo z naslovom Jože Karlovšek – velikan slovenske narodopisne kulturne dediščine. Vsebuje celotno njegovo življenjsko pot in številne fotografije iz njegovega življenja in dela. Digitalizirali smo šest njegovih del in so prosto dostopna na Digitalni knjižnici Slovenije. V četrtek, 26. oktobra vas vabimo v dvorano Knjižnice Domžale, kjer se bomo, skupaj z družino Karlovšek, poklonili temu velikemu umetniku.

Pri našem delu so nam pomagali gradbeni inženir Matjaž Karlovšek, sin Jožeta Karlovška in umetnikova vnukinja Katarina Karlovšek, ki je pred leti zasnovala kolekcijo Slovenski ornament Jože Karlovšek. S kolekcijo, skupaj z ostalimi člani družine, nadaljuje njegovo delo in ohranja našo bogato kulturno dediščino slovenskega ornamenta. Je tudi pobudnica Karlovškovih dnevov. Pri ustvarjanju sodeluje tudi Julija Karlovšek, ki se s ukvarja s slikarstvom že 12 let. Veliko inspiracije za svoje slike najde v slovenskih ornamentih, ki jih rada interpretira na sodoben način. Jernej Karlovšek, nadaljuje gradbeniško-projektantsko dejavnost svojega dedka. Že 20 let vodi uspešno projektivni biro v Domžalah. Skrbi za materialno ohranitev kulturne dediščine Jožeta Karlovška. Prof. Barbara Dobrila je zaslužna, da so se ornamenti prelevili v digitalno obliko in so tako lahko zaživeli na številnih izdelkih.

Družini Karlovšek se zahvaljujemo za pomoč pri pripravi digitalne zbirke o Jožetu Karlovšku, digitalizaciji njegovih knjig in pripravi dogodka.

Vabimo vas, da si ogledate in preberete digitalno zgodbo o Jožetu Karlovšku in se nam pridružite v Knjižnici Domžale, v četrtek 26. oktobra ob 18. uri na druženju in obujanju spomina na Jožeta Karlovška.